GONILA osnovni pojmi

Z gonili ste se gotovo že srečali. Iz imena lahko hitro sklepamo, da so gonila povezana z gibanjem. Najbolj poznan primer je gonilo pri kolesu, ki ga ima praktično vsak doma in si ga brez težav ogleda. V sklopu kolesarskega izpita ste zagotovo obravnavali sestavne dele kolesa, pri čemer ste omenjali gonilko, gnano in gonilno (pogonsko) kolo ter gnani in (gonilni) pogonski verižnik. Naštete besede nas kar same usmerjajo k pojmu gonilo.

Gonila imenujemo strojne dele, ki so povezani z gibanjem. V tehniških sistemih se nahajajo med pogonskim in gnanim (delovnim) strojem. V njih so prisotni elementi, ki gibanje:

  • omogočajo (osi, ležaji),
  • prenašajo (gredi, zobniki, verige, jermenice, zobate letve),
  • pretvarjajo iz ene oblike v drugo (ročični mehanizmi, krivuljni mehanizmi).

Ste se kdaj vprašali, zakaj potrebujemo gonila in kaj je prestavno razmerje?

Prestavno razmerje je v osnovi razmerje med vrtilno hitrostjo (ali obrati) pogonske gredi in gnane gredi. Poenostavljeno lahko povemo, da je prestavno razmerje enako razmerju med velikostjo gnanega elementa in pogonskega elementa. Podrobneje je prestavno razmerje opisano v razdelkih zobniško gonilo in verižno gonilo.

Prav prestavno razmerje je bistveno pri vseh vrstah gonil. Omogoča nam prilagajanje hitrosti gibanja in navora. Pri kolesu to koristimo pri spremembi naklona vozišča. Če ne verjamete, kar poskusite v isti prestavi voziti po ravnini in v klanec. Stavim, da boste imeli pri tem težave. 😉

Ko poznamo prestavno razmerje, lahko omenimo še dva pojma, ki sta povezana z gonili. To sta multiplikator in reduktor. Na tem mestu povejmo le, da sta povezana z velikostjo prestavnega razmerja. Če je prestavno razmerje večje od 1, govorimo o reduktorju, sicer o multiplikatorju. Več o tem bomo zaradi lažjega razumevanja povedali pri verižnem gonilu, kjer je kot primer navedeno cestno kolo, in zobniškem gonilu.